Zmogljivi probiotik v pahu za dojenčke in otroke od 0 do 5. leta starosti. Vsebuje tudi FOS prebiotik.

 

izdelkov - vrednost
 

Probiotik v prahu za otroke 0-5 let starosti Ena merica vsebuje 3 milijarde CFU koristnih probiotičnih bakterij in 7 sevov bakterij.  
 
Dojenčki preko dojenja prejemajo ponavljajoče doze živih probiotikov – za razliko od novorojenčkov, ki jih matere ne dojijo in dobivajo mleko preko flaške.

 

Probiotiki in dojenčki

Ob rojstvu otrok zdrsne čez materni kanal in takrat pride v stik s koristnimi bakterijami, ki naseljujejo vaginalni trakt matere. To je naravni način s katerim mati da prve koristne bakterije svojemu dojenčku.

Danes je več kot 20% rojenih s carskim rezom. Na ta način novorojenčki pridejo na svet brez svoje prve doze probiotov. To pojasnjuje podatke zakaj so otroci rojeni s carskim rezom, bolj najgnjeni k prebavnim težavam kot tisti, ki so bili rojeni po normalni poti (vaginalno).

Dojenje in probiotiki

Materino mleko vsebuje žive probiotične bakterije. Dojenčki preko dojenja prejemajo ponavljajoče doze živih probiotikov – za razliko od novorojenčkov, ki jih matere ne dojijo in dobivajo mleko preko flaške. Probiotični sevi, ki preko materinega mleka najprej naselijo prebavni trakt dojenčka, so:
bifidobakterija, v manjših količinah pa L. Rhamnosus, L. Parcesi in L. Salvarius.

Kolostrum

Med prvimi dnevi dojenja, materino mleko vsebuje snov, imenovano kolostrum. S kaloričnega vidika kolostrum nima neke posebne vrednosti, je pa hranilo, ki je nabito s protitelesi. Ta protitelesa pomagajo vzpostaviti otroku imunski sistem in imunost po celem telesu. Kolostrum prav tako vsebuje rastni faktor, ki omogoča rast in vzpostavitev prebavnega trakta. Matere, ki svojega novorojenčka ne dojijo, bi morale resno razmisliti o tem, da bi dojenčku dajale »Bovine kolostrum«.

70% imunskega sistema se nahaja v črevesju!

Prvi tedni in meseci so zato zelo pomembni. Razvoj imunskega sistema v črevesju je zelo oviran in omejen, kadar je novorojenček hranjen preko mleka v prahu. Vsako hranjenje preko materinega mleka pospešuje formacijo tega zelo pomembnega dela imunskega sistema. Analize blata pri otrocih, ki niso bili dojeni, pokažejo prisotnost patogenih bakterij (enterrococci, coliform in clostrida). Ne samo da so prisotne, te bakterije dominirajo v prebavnem traktu. Prav nasprotno, pri otrocih, ki jih matere dojijo, je bila v blatu opažena dominantna prisotnost koristnih bakterij staphylocci in bifidobakterija.

Dojiti čim daljše obdobje

Matere bi novorojenčke morale dojiti čim daljše obdobje, kot je to mogoče. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje vsaj prvih 12 mesecev (seveda ob vnosu ostale hrane po 6 mesecih). Nekatere matere se odločajo za dojenje do obdobja dveh let, kar novorojenčku omogoča lažji prehod na normlano prehrano, saj ima razvit zdrav imunski sistem v črevesju.

Matere, ki niso pripravljene (ali ne morejo) dojiti svojih dojenčkov tako dolgo obdobje, bi morale razmisliti o otroških probiotikih, ki zagotavljajo vse potrebne bakterije za vzpostavitev zdravega imunskega sistema pri otroku. Probiotiki pomagajo preprečiti črevesne krče pri novorojenčku.

Imunski sistem in novorojenčki

Imunski sistem nas varuje pred mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Dojenčke na začetku varuje materin imunski sistem, saj preko materinega mleka večkrat dnevno dobivajo vse potrebne snovi, ki jih obvarujejo pred boleznimi.

Ko dojenčki odraščajo, mora njihovo telo in organi postopoma razviti lasten obrambni sistem pred boleznimi. Preden otrok razvije močan imunski sistem, traja več let. Med tem obdobjem pa je otrok (dojenček) dovzeten za številne bolezni.